Potopitev ladje RMS Titanik leta 1912 je ena najbolj znanih pomorskih nesreč v zgodovini človeštva, ki je terjala več kot 1 500 življenj. Čeprav uradna zgodba nesrečo pripisuje trčenju z ledeno goro, obstajajo dokazi, da se v ozadju skriva zlovešča spletka. Gre za eno najbolj priljubljenih in vztrajnih teorij zarot o potopu Titanika. Nekateri namreč verjamemo, da je bil Titanik dejansko zamenjan s skoraj identično sestrsko ladjo Olympic. Dužba White Star Line, ki je imela v lasti obe ladji je v resnici zamenjala Titanik z Olympicom, da bi zahtevala odškodnino za namerno potopitev. Dokazi o tej teoriji zarote sledijo!
Titanik: Zgodba, ki je pretresla svet
Preden se poglobimo v teorijo zarote, je ključno razumeti ozadje zadeve. Titanik, eden izmed največjih potniških ladij svojega časa, je bil del slavne flote sestrskih ladij, ki jih je na začetku 20. stoletja zgradila družba White Star Line. Ta flota je vključevala tudi ladji Olympic in Britannic, ki so bile oblikovno zelo podobne Titaniku. Kljub majhnim razlikam v velikosti so bile vse tri ladje vrhunske v svojem razredu. Titanik je bil nekoliko večji od drugih dveh. Ko je bil vse pripravljen na svojo prvo plovbo in 10. aprila 1912 je izplul iz pristanišča v Southamptonu v Angliji, a tragedija se je zgodila štiri dni pozneje, ko je trčil v ledeno goro in se potopil v severnem Atlantiku.
Trčenje, finančna obremenitev in tekma za preživetje: posledice nesreče ladje Olympic
Ampak kaj se je dogajalo z ladjo Olympic? Pred Titanikom je Olympic že skoraj leto dni plul po morju, vendar ni bilo vse tako brezhibno, kot bi si želeli. Leta 1911 se je ladja Olympic trčila z britansko vojaško ladjo HMS Hawke, kar je povzročilo hude poškodbe trupa ladje. Ta trčenje ni bilo samo nepričakovano, temveč je imelo tudi dolgoročne posledice za družbo White Star Line, ki je lastnički skupini ladje.
Nesrečni incident med ladjo Olympic in HMS Hawke je bil posledica nezgode, ki se je zgodila med rutinskim manevriranjem. Neizogibno se je pojavilo vprašanje, kdo je bil odgovoren za nesrečo, in na koncu so bili krivdi navkljub prepričljivim izjavam posadk obeh ladij dodeljeni ladji Olympic. Poškodbe na trupu ladje so bile obsežne, kar je zahtevalo temeljita popravila. Čeprav je Olympic preživel in se vrnil v plovbo, so bila ta popravila finančno izjemno obremenjujoča.
Popravila so bila izredno draga in so jih morali financirati lastniki ladje – družba White Star Line. Ta strošek je prišel kot nepričakovan udarec za družbo, ki je že imela ambiciozen načrt za gradnjo še ene velikanske ladje, ki naj bi prekosila Olympic in postala krona ladijskega prevoza. Zaradi finančnih težav, ki jih je povzročilo trčenje, so bili ti načrti postavljeni na kocko.
V tem času so se družbe v ladijski industriji soočale z naraščajočo konkurenco, ki je pritiskala na cene prevoza potnikov in tovora. Pojavljale so se nove, večje in hitrejše ladje, ki so obetale revolucijo v svetu prevoza. V takšnem okolju je bila White Star Line postavljena pred izziv, kako ostati vodilna v industriji, kljub naraščajočim stroškom in konkurenci.
Teorija zarote: Ali je bil Titanic zamenjan z ladjo Olympic?
In tu se začenja zapletena teorija zarote. Nekateri trdijo, da so bili finančni izgubi in slabemu ugledu družbe White Star Line namenoma prispevali zlonamerni načrtovalci, ki so načrtovali prevaro z zamenjavo ladij Olympic in Titanik. Po tej teoriji naj bi ladja Olympic, poškodovana zaradi trčenja, dejansko nadomestila Titanik. Ta načrt naj bi prinesel precejšnje zavarovalnine, saj bi potopitev Titanika zavarovalnici prinesla velik dobiček.
Tako predvidevamo, da se je družba White Star Line odločila zamenjati Titanik z ladjo Olympic, da bi zahtevala zavarovalniški denar za namerno potopitev. Zamenjala ju je na skrivaj, tako da je Titanik prikrila za Olympic in obratno.
Titanik je bil nato namerno potopljen, družba pa je zahtevala zavarovalni denar za izgubo ladje in ga tudi dobila. Prav tako naj bi zaradi manjših razlik med dvema ladjema le malokdo opazil prevaro. To bi družbi White Star Line omogočilo, da bi rešila finančne težave in se izognila slabemu ugledu.
Ključni dokazi v prid teoriji
Da pa je o tej kontroverzni teoriji sploh vredno razpravljati, je potrebno poudariti nekaj ključnih dokazov, ki so bili predstavljeni s strani zagovornikov te teorije. Prvi dokaz, ki sicer ne potrjuje teorije, vendar nakazuje možnost, je podobnost med ladjo Titanic in njenim sestrskim plovilom Olympic. Obe ladji sta bili skoraj enaki po videzu, le z nekaj manjšimi razlikami. To je sprožilo domnevo, da bi bilo morda mogoče ladji zamenjati, ne da bi to opazili. Edward Smith, kapitan Titanika, je pred tem poveljeval Olympicu, kar bi mu lahko olajšalo vodenje nove ladje in morebitno načrtovano potopitev.
Še bolj prepričljiv dokaz je dejstvo, da so bila na rešilnih čolnih ladje odtisnjena ime “Olympic” namesto “Titanic”. Ta nepomembna, a zgovorna podrobnost kaže na nezbranost in površnost storilcev, hkrati pa potrjuje možnost zamenjave ladji, saj čolni niso bili pravilno prepoznani in opremljeni.
Pomemben dokaz v prid teoriji je tudi hitrost potopitve Titanika. Ladja se je potopila izjemno hitro, v zgolj dveh urah in pol, kar je nenavadno za ladjo te velikosti in moči. To hitro potapljanje je lahko logično le v primeru, da je bila v palubi ustvarjena ogromna luknja, ki je poplavila več sob hkrati. Glede na velikost poškodbe je edina možna razlaga prisotnost namensko nameščenega eksploziva, ki je povzročil takšno razsežnost škode.
Kljub tem dokazom, številni strokovnjaki in zgodovinarji ostro zavračajo to teorijo, saj menijo, da ni dovolj trdnih dokazov, ki bi podprli to hipotezo. Vendar pa zagovorniki te teorije vztrajajo, da fotografije in druge vizualne evidence kažejo na očitna neskladja med ladjama, kot so število odprtin na palubah, ki se ne ujemajo z načrti. Debatiranje o tej temi je še vedno živo in lahko se samo sprašujemo, ali bomo kdaj resnično razrešili to starodavno skrivnost.
Naj se zdi torej še tako neverjetno, zgodovina, ki nam jo pripovedujejo v šolah, knjigah, medijih je lažniva. Vsak, ki bo prebral zgoraj napisano ali se bo strinjal z menoj ali pa sam sebi laže, ko zanika preočitna dejstva. In tudi jaz bi si želel, da ne bi bilo res, pa vendar je to verjetno le ena izmed mnogih zarot, ki jih je potrebno razvozlati.
Absurdna je naša družba. Absurden je kapitalizem in denar, ki ga je obenem vedno več in vedno manj. Absurden je zahodni svet. Absurdna je znanost in laži, ki nam jih avtoriteta vsiljuje. Absurdni so mediji in njihova »objektivnost«. Absurdna je zgodovina, polna prevar. Absurden je sistem v katerega smo vpeti brez soglašanja in kateremu ne moremo ubežati. Absurden je Camusov roman po katerem sem se absurdno imenoval.
A ni dovolj, da se absurdnosti zavedamo, pač pa moramo nanjo tudi opozarjati, se ji upirati in jo na koncu premagati. In boril se bom proti njen, naj se je godila v antičnih časih ali pa včeraj v zakotni deželi Ameriki.
