Zemljevidi so že stoletja orodja, ki nam pomagajo razumeti svet okoli nas. Vendar pa se za njimi skriva temačna skrivnost, ki nam preprečuje, da bi videli resnično sliko o velikosti držav in njihovi kvadratni površini. Zemljevidi, ki jih poznamo, so namreč izkrivljeni in namerno prikazujejo napačne proporcije
Kapitalizem, zahodni svet, znanost, zgodovina in mediji – vsi imajo svoj vpliv na naše dojemanje sveta. Eden od primerov, kako ta vpliv pride do izraza, je skozi zemljevide. Tradicionalni zemljevidi, ki jih poznamo, so zasnovani na Mercatorjevi projekciji, ki je že stoletja osnova prikazovanja sveta. Toda ali ste vedeli, da ta projekcija neustrezno prikazuje velikost držav? Klasična Mercatorjev projekcija, ki jo najdemo na večini zemljevidov, izkrivlja dejansko velikost držav. Ta projekcija temelji na cilindričnem zvijanju Zemlje na ravno površino, kar povzroči, da so bližje ekvatorju locirane države prikazane kot manjše, medtem ko so države blizu polov večje, kot v resnici so.
Mercatorjevo projekcijo je razvil Gerardus Mercator, flamski kartograf in geograf, v 16. stoletju. Mercator je bil znan po svojem prispevku k zemljepisni kartografiji in je razvil tovrstno projekcijo kot način, kako preslikati zemeljsko površino na ravnino. S svojo projekcijo je omogočil lažje navigiranje na morju, saj so ravne linije na projekciji predstavljale ravne smeri kompasa. To je bilo zelo pomembno za mornarje in raziskovalce tistega časa.
Mercatorjeva projekcija ima svoje prednosti, saj ohranja smeri, kar je ključno za navigacijo. Vendar pa se kot posledica te projekcije pojavi izkrivljanje velikosti držav, saj se površina bliže polom raztegne.
Ena izmed najbolj opaznih posledic te nepravilnosti je, da se zemljevidi pogosto napačno nanašajo na velikost afriške celine. Afrika je drugi največji kontinent na svetu, a se zaradi izkrivljenosti zemljevidov zdi manjša od Severne Amerike in Evrope. V resnici je afriška celina dovolj velika, da bi vanjo lahko spravili ZDA, Kitajsko, Indijo, Evropo in še več. Ta izkrivljenost vpliva na naše dojemanje sveta in ohranja napačne predstave o moči in vrednosti držav.
Zemljevidi so se uporabljali kot orodje politične propagande. V času hladne vojne sta ZDA in Sovjetska zveza tekmovali za prevlado v svetu. Vsaka stran je skušala prikazati svojo moč in veličino na zemljevidih, pogosto s pretiravanjem velikosti lastnih ozemelj. Tako so se zemljevidi uporabljali kot sredstvo za manipulacijo množic in oblikovanje javnega mnenja v korist dominantnih sil. Ta praksa je prispevala k izkrivljanju resnične velikosti držav in še dodatno okrepila prevlado Zahoda.
Vpliv politične propagande na zemljevide se je odrazil tudi v drugih delih sveta. Ta izkrivljenost velikosti je neločljivo povezana z zgodovinsko navezanostjo na kolonialno obdobje in prevlado zahodnega sveta. Ko so evropske sile raziskovale in kolonizirale druge dele sveta, so izkoriščale svojo moč in znanje, da so si podredile številne druge kulture in narode. Mercatorjeva projekcija je bila zasnovana tako, da je omogočala evropskim državam, da poudarijo svojo pomembnost in prevlado. Kolonialne sile so uporabile zemljevide za prikazovanje svojega nadzora in širjenje imperialističnih interesov. Pogosto so poudarjale območja svojih kolonij in zmanjševale pomen domorodnih ozemelj. S tem so poskušale utrditi svoj nadzor in upravičiti svojo prisotnost na teh ozemljih.
Prav tako so zemljevidi vplivali na oblikovanje nacionalne identitete in zavesti. V nekaterih primerih so bili zemljevidi spremenjeni ali prilagojeni, da bi podprli določene narativne zgodbe ali poudarili določene značilnosti neke države. Na ta način so zemljevidi postali sredstvo za kreiranje in utrjevanje nacionalnih mitov ter za oblikovanje pripadnosti in lojalnosti državljanov.
Sodobni mediji so prav tako igrali pomembno vlogo pri oblikovanju dojemanja sveta skozi zemljevide. Pogosto so uporabljali izbrano projekcijo ali specifične izreze zemljevidov, ki bi podpirali njihovo poročanje ali sporočilo. To je lahko vplivalo na javno mnenje in dojemanje dogodkov ter konfliktov, saj so bili zemljevidi predstavljeni na način, ki bi podpiral določene politične, ekonomske ali ideološke interese.
V digitalni dobi so se pojavile nove možnosti za prikazovanje zemljevidov. S pomočjo tehnologij in interaktivnih platform je mogoče prilagajati zemljevide, spreminjati projekcije in prikazovati različne vidike sveta glede na specifične potrebe. To omogoča bolj natančno in raznoliko razumevanje sveta, vendar pa še vedno obstaja potreba po kritičnem preverjanju in interpretaciji informacij, ki jih predstavljajo zemljevidi, da bi se izognili izkrivljanju in manipulaciji.
Na srečo se v današnjem svetu zavedamo teh manipulacij in se sprašujemo, ali je res potrebno nadaljevati s tovrstno izkrivljenostjo. Zemljevidi bi morali biti objektivni in predstavljati resnično sliko sveta, ne pa podpirati političnih ali ideoloških agend.
Alternativne projekcije, kot je Petersova projekcija, so bile razvite kot odgovor na izkrivljeno predstavljanje velikosti držav na tradicionalnih zemljevidih. Petersova projekcija, ki jo je leta 1974 razvil Arno Peters, se osredotoča na ohranjanje pravilnih razmerij med velikostjo držav in natančnejše prikazovanje njihovega dejanskega obsega.
Petersova projekcija si prizadeva prikazati države v pravem obsegu, tako da daje večji poudarek na območjih bližje ekvatorju, ki so pogosto prikazana kot manjša na tradicionalnih zemljevidih. S to projekcijo se poskuša premagati neustrezen prikaz velikosti držav, ki izhaja iz izkrivljanja v Mercatorjevi projekciji.
Kljub dobrim nameram Petersove projekcije pa se je srečala s številnimi kritikami in ni postala prevladujoča v uporabi. Nekateri kritiki menijo, da Petersova projekcija nepravično poudarja države z večjimi površinami na račun tistih z manjšimi površinami, kar vodi do neustreznega predstavljanja sveta. Prav tako so se pojavile kritike glede izkrivljanja oblik držav na Petersovi projekciji, ki se v primerjavi z drugimi projekcijami zdijo deformirane.
Mercatorjeva projekcija ostaja široko uporabljena in priznana, kljub njenim izkrivljenim proporcijam. Ta projekcija je trdno zasidrana v naši zavesti, saj je bila uporabljena že stoletja in se je uveljavila kot standardni način prikazovanja sveta na zemljevidih.
Vendar pa je pomembno opozoriti, da kljub temu, da teorija o izkrivljenosti zemljevidov in njihovem prikazu velikosti držav ni široko sprejeta med zgodovinarji ali strokovnjaki, še vedno postavlja pomembna vprašanja o moči in prevladi ter pomenu objektivnosti in resnice v sodobnem svetu. Kateri dokaz je bolj zgovoren kot ta, da si celo znanstveniki zatiskajo oči?
V zaključku se moramo vprašati, ali je resnična velikost držav potem sploh pomembna ali pa je naše dojemanje sveta bolj odvisno od idej, ki so nam vsiljene, pa čeprav vemo, da so lažne. V vsakem primeru je kritično razmišljanje in zavedanje o možnosti izkrivljenosti ključno za globlje razumevanje sveta, v katerem živimo, ter za iskanje resnice onkraj prevladujočih paradigem.
Absurdna je naša družba. Absurden je kapitalizem in denar, ki ga je obenem vedno več in vedno manj. Absurden je zahodni svet. Absurdna je znanost in laži, ki nam jih avtoriteta vsiljuje. Absurdni so mediji in njihova »objektivnost«. Absurdna je zgodovina, polna prevar. Absurden je sistem v katerega smo vpeti brez soglašanja in kateremu ne moremo ubežati. Absurden je Camusov roman po katerem sem se absurdno imenoval.
A ni dovolj, da se absurdnosti zavedamo, pač pa moramo nanjo tudi opozarjati, se ji upirati in jo na koncu premagati. In boril se bom proti njen, naj se je godila v antičnih časih ali pa včeraj v zakotni deželi Ameriki.
